Sezona se je v Orehovi vasi zaključila kljub rdečemu dežnemu alarmu. Ampak ni bilo tako hudo. No ... Preberite.
Prejšnjič, ko sem upošteval nasvete o pravilni prehrani pred in med dirko, sem se takoj na štartu stresel čez balanco. Pa sem rekel - nič, bomo danes kar na jajčkih. Par domačih jajčk na domači zaseki, pol šenčurske lepinje, na drugi dve četrtini pa domač kajmak in vložene paprike (te so makedonske, ampak tudi skoraj domače). Zraven bi pasala golida vročega kakava, pa ni bilo mleka in sem pil domač bezgov-melisin čaj z domačim gozdnim medom. Po jutru se dan pozna, pravijo!
In res je bilo tako. Ob pol sedmih me je zvilo. Sumim kombinacijo gorenjskega kajmaka in makedonskih paprik. Đuro, a je tebe tud kaj zvilo? Sklep: dan bo posran! Ampak enduraš zaradi malček prebavnih motenj še ne vrže montirke v robide.
Na motokros stezo v Radizelu smo prispeli, ko je prva skupina že opravljala testni krog. Precej so žagali in čakali, kar ni bila ravno vzpodbudna popotnica za na dirko. Moj nastop je bil kljub temu, da je bil motor pr'štiman, zaradi posledic grupiča v Semiču še vedno pod vprašajem. Ta teden sem šel prvič teči, in še vedno me je ščipalo zadaj pod lopatico.
Kar bo, pa bo!
Ogrevalni krog po videnem v prvi skupini izpustim. Samo utrudil in usral se bom (tokrat ne dobesedno). Izjemoma smo štartali na motorjih in štart mi je uspel zelo dobro. Mislim, da sem bil v prvem zavoju na drugem mestu, a ne za dolgo, ker sem zgrešil in sredi klanca izbral en izvoz prekmalu, in je bilo treba obračati. Butelj.
Drugi kiks: na vrhu prvega strmega klanca mi je odneslo zadnje kolo in sem zapel v žičnato ograjo - treba je bilo z motorja, riniti nazaj, odflenčati ograjo iz zadnje gume in iz hlač. Sekunde pa tečejo ...
Tretje metanje časa skozi okno: na 'ciljni ravnini' (krivini?) je bila med Michelinkoti gužva, in sem šel levo čez hlod (to je še šlo) in gume (ostalo je le pri želji, ker se je nekdo ukajlal pred mano). Sledilo je obračanje in uspešna vožnja mimo Mišelinkotov.
Potem sem si v mislih začel ponavljati mantro: NE PASTI, NE PASTI, NE PASTI. Kljub vsemu zapravljenemu času v prvem krogu dirke še ni konec, in če ga ne bom sral po tleh, si zapacal ročk in rokavic, lahko še marsikaj nadoknadim.
In je kar šlo. Z izjemo kanalastih vzponov, kjer sem bil dvakrat premalo odločen in je motor obtičal na stopalkah, je šlo brez večjih težav. Motor, na srečo ravno s frišnim oljem v mašini, se je navrtel kot že dolgo ne. Uuuuuaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa uaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. Nekajkrat je bilo treba mučiti tudi sklopko, ker 125 pač ni 300. Prvič letos se je pojavila potreba po 'kuplanju'.
Kuhnil ni. Prižgal vedno (razen takrat, ko sem, v kanal ukajlan butelj, pozabil prestaviti v prosti tek in neuspešno brcal ko norec).
Tretje mesto na dirki, skupno pa ne vem in zdaj niti ne bom računal, ker gremo s prjatli na hamburger pa pir. Evo.
Hvala za sodelovanje.
Dodano: Rezultati
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja