Slučajno je tako naneslo, da imam trenutno v garaži dva mopeda. Prvi je Tomosov jermenar, drugi pa Piaggov Ciao.
Ker dveh ne rabim, bom enega prodal. Ampak katerega?
Sprehajam se okrog obeh. Oba brezhibna, oba vozna brez registracije, brez čelade. Ciao je celo nekoliko bolj ohranjen, ampak Tomos je prav tako kompleten, mogoče potreben generalnega čiščenja. OK, oba sta dobra, še zmeraj ostaja dilema katerega od hiše.
Najbolje da se zapeljem. Ciao-tov motor je brez dvoma živahnješi, hitrejši, mirnejši, v glavnem boljši. Tudi Tomosov ni slab, ampak se mu poznajo leta. Zavore so glede na hitrost teh aparatov manj pomembne, luči obema svetijo bolj za podnevi kot ponoči. Zaradi daljših pedal je Tomos boljši, kadar je treba do bencinske 'verglat'.
Vozi se Tomos za svetlobno leto bolje. Precej primitivno vzmetenje pri vožnji čez luknjo povzroča stres, ampak na isti luknji mi Ciao (ki ima prednje vilice vzmetene kot otroški voziček iz druge vojne, zadaj pa vzmetenja sploh nima) zleti izpod nog. Tudi zaradi velikosti je Tomos v prednosti.
Takole ko gledam mopede po Ljubljani sem takih tomosov naštel kakšnih pet (tistih Rogovih Expressov ne štejem), ljubitelj Ciatov mi je povedal, da jih je v Ljubljani okrog 2000. Veste kaj, Tomosov je torej toliko kot Maserattijev, Ciaota ima pa skoraj vsak, kot Cliota.
Adijo, Ciao.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja