Ko je to, da se lahko do vozniškega izpita pride tudi mimo standardno predpisanih postopkov postalo uveljavljena praksa med vozniki povratniki, so to ugotovili tudi - kriminalisti.
Saj je marsikomu jasno, da niso sporna samo zadnja leta, to se je počelo že od samega začetka - uveljavitve zakona o 18-kazenskih točkah in množičnem odvzemanju vozniških dovoljenj, torej kmalu nekje po 1. maju 1998. V tem času so se tisti, ki so predlagali tako ureditev in kasneje dojeli, da ne prinaša želenih rezultatov lepo počasi pospravili na druga delovna mesta. Kajne g. Žlender. In zdaj s svojega lastnega dreka odkrivajo pregrinjala, ter se čudijo, da si ljudje najdejo obvoz mimo njihovih neživljenskih in nesmiselnih protokolov, ter vsiljenih (a venarle zelo dobrih in za varno udeležbo v prometu dobrodošlih) produktov, ki nezainteresiranim predstavljajo bolj breme, kot možnost pridobitve dodatnega znanja in izkušenj.
Problem je v tem, da te avtošola nauči narediti izpit, ne pa obnašanja na cesti in odgovornosti, ki jo udeležba v prometu nalaga vsem udeležencem. Poleg tega je postopek preveč zamuden. Samo poglejte si uradne ure delovanja izpitnega centrana Roški, kjer se je potrebno prijaviti za glavno vožnjo. Deloven človek rabi samo za prijavo vzeti dan dopusta ali pa moledovati pri šefu za podaljšanje časa za malico. Za izpit se pa tistim, ki so od njega odvisni vedno mudi. Naj ima voznik povratnik možnost odpeljati eno samo izpitno vožnjo in če dokaže, da je tega sposoben naj dobi izpit nazaj. Pa naj stane ta izpitna vožnja 500 evrov, če je za državo poanta v tem, da na ta način prihaja do sredstev.
In konec koncev, zbrati tistih 18 točk sploh ni tako težko. Nekdo, ki veliko vozi jih ima tik tak, pa sploh ni nujno, da je kadarkoli storil omembe vreden ali življenje ogrožajoč prometni greh. Naj policisti poleg kazenske vodijo še dodatno - nagrajevalno vzporedno evidenco. Če nimaš kazenskih točk, naj ti pri plačilu cestnine ali nakupu vinjete ponudijo popust. Stimulativno.
In bil bi čas, da se vsi tisti, ki so aktivno krojili razvoj prometne discipline v zadnjih dvajsetih letih, končno pogledajo v ogledalo, prevzamejo odgovornost za neuspeh, ter končno odstopijo. In naj se ne skrivajo za potrebam prilagojenimi statističnimi podatki. Zavarovalnice pravijo, da je nesreč glede na velikost prometnega parka večje, kot je bilo pred 20 leti. In manj mrtvih ter poškodovanih ni posledica njihovega dobrega dela, pač pa predvsem posledica prizadevanja in znanja konstruktorjev, inženirjev in proizvajalcev avtomobilov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja