Vas že vidim, fante v enodelnih kombinezonih z zdrsanimi kolenčniki, kako se zgražate. Da bi vam vzeli ravno tisto, kar na motociklu omogoča najbolj prvinske občutke, sklopko in menjalnik? Ni šans! Ampak okej, saj vas nihče ne sili, da prodate Cebeero in kupite Mano. Tudi strah, da bodo avtomatski menjalniki čez noč zamenjali klasične v vseh motorističnih segmentih, je odveč. Čeprav različni ‘šaltavtomati’ in elektronska pomagala za start ali nadzor zdrsa v motošportu že načenjajo tisto, kar imamo pri športnih motociklih radi …
Torej, Mana ni športnik. Čeprav je Aprilia. Ali pa ravno zato. Če se ozremo v preteklost, imata ta italijanska znamka in njen lastnik Piaggio bogato skutersko zgodovino. Mana in skuter pa sta v niti ne tako daljnem sorodu. Dvokolesnik, ki bo na slovenske ceste zapeljal spomladi prihodnje leto, namreč nima ročice na levi strani krmila. Ker tudi sklopke nima, vsaj take ne, kot bi jo na takem čednem ‘nakedu’ pričakovali. Prenos moči je namreč povsem avtomatski, saj v drobovju moč na zadnje kolo (pravzaprav na zobnik – prenos na zadnje kolo je klasičen, prek verige) tako kot pri 50-kubičnih skuterčkih prenaša jermen.
Pa se pred vožnjo še malo sprehodimo okrog motocikla. Ja, to vsekakor je motocikel in niti slučajno ni skuter. Od tega so razvojniki povzeli le uporabne stvari. Tako ima na primer Mana na mestu, kjer bi sicer pričakovali posodo za gorivo, prostor za čelado. Ker imam strašansko veliko bučo in zato čelado velikosti XL, čelade v predal nisem mogel zapreti, za večino pa je predal dovolj velik. Notri najdemo še majhen predalček za mobilni telefon, 12-voltno vtičnico in lučko. Za razvajene in trendne Giovannije. Predal se, kadar je ključ v kontaktni ključavnici, lahko odpre z gumbom na krmilu ali pa z vzvodom pod zadnjim sedežem, zraven odprtine za dolivanje goriva.
Da, uganili ste 16-litrska posoda za neosvinčen bencin našla prostor pod sedežem. Zadek zato ni tako oster in majhen kot pri novih superšportnikih. Aprilia, čestitke za praktičnost! Pohvaliti moramo tudi oblikovalce, ki so naredili silno lep motocikel. Našo opazko, da je prednji del motocikla podoben Agusti Brutale, so hitro zanikali in argumentirali, da del navdiha izhaja tudi s skuterskega Scarabea. Na dvokolesniku sicer najdemo skrbno oblikovane detajle, radialno vpete čeljusti in lepa lita platišča, ki so zaslovela na prvi RSV 1000 R, danes pa jih vidimo na večini cestnih Aprilij in celo na supermoto BMW-ju.
Kako se torej pelje motocikel avtomatik? Z eno besedo: preprosto. Voznik le obrne kontaktni ključ, stisne gumb za zagon, po potrebi sprosti ročno zavoro (da parkiran ne uide) in spelje. Ko je menjalnik v povsem avtomatskem načinu, je upravljanje enako kot pri skuterju. Mana mehko spelje, in če ročico za plin obrnemo do konca, hitro doseže hitrosti, večje od predpisanih v mestih.
Tudi elektronika vbrizga goriva je lepo dodelana, tako da ni občutiti nobenega nadležnega cukanja. Z dolgim stiskom gumba GEAR z desnim palcem spremenimo delovanje menjalnika v polavtomatsko. Takrat pretikamo z gumbkoma + in - z levim palcem in kazalcem ali z levo nogo, kot bi vozili motocikel. Vzvod ‘menjalnika’, ki je sicer le še eno elektronsko stikalo več, so namestili le zaradi motoristov, ki se prepočasi privajajo na novosti. Jaz pretikanja z nogo skorajda nisem uporabljal.
Sedi se sproščeno pokonci, tako da roke ali hrbet ne trpijo. Bo pa mogoče gospod ugotovil, da ga na Mani mestni jaški in podobne neravnine zmotijo bolj kot v avtomobilu ali na luksuznem skuterju. Vzmetenje in sedež sta namreč precej čvrsta, če ne celo prijetno športna. Motocikel se zato v zavojih pelje lahkotno in natančno, lahko tudi hitro. Tudi pri manevriranju v mestu je Aprilia okretna in lahkotna, tako da bi njeno krmilo brez strahu predal v roke tudi dekletu.
Dve stvari sta, ki prepričata: preprostost in uporabnost. Preprostost zaradi načina upravljanja, nizkega težišča in sproščenega položaja voznika, uporabnost pa zaradi velikega ‘prtljažnika’ in tudi zaradi načina prenosa moči. O uspehu Mane pri naših zahodnih sosedih sploh ne dvomim, vprašanje pa je, kako bodo novost sprejeli tradicionalni slovenski kupci. Bodo pripravljeni opustiti sklopko in ročico menjalnika na motociklu? Tudi avtomobilisti so bili dolgo časa skeptični glede avtomatskega menjalnika, danes pa šoferjev z mobitelom v eni roki in volanom v drugi ne primanjkuje. Ja, razvajeni postajamo …
Se nadaljuje... Naprej »