Vozili smo: Bimota DB7

22. 1. 2009 | Matevž Hribar
Deli

Tisti, ki so športne Bimote ­grajali zaradi primanjkljaja moči, so izgubili predzadnji argument proti. Ostane jim še cena . .

Mimogrede, Bimota si z DB7 strašno želi v prvenstvo Superbike, toda pri tem jih ovira pravilnik, ki zahteva vsaj 1.000 (po letu 2010 pa 3.000) prodanih serijskih motociklov, kar pa je za butičnega proizvajalca nedosegljiva številka. V letu 2008 so jih namreč prodali 'le' 220, vseh motociklov skupaj, vključno z Delirio, DB5, in Tesi, pa približno 500.

Ne le da ima nov agregat, motocikel je nov od gum do smernikov v ogledalih. Kot se spodobi za Bimoto, so okvir sestavili iz rezkanih kosov letalskega aluminija in jeklenih cevi. Aluminij, mojstrsko obdelan z natančnimi računalniško vodenimi stroji, služi kot povezovalni element vpetja zadnjega kolesa (osi) z nihajnimi vilicami, prav tako je agregat privit na kos iz svetle kovine, jeklene cevi pa se potem stegujejo dalje proti glavi okvirja.

Če motocikel pogledamo s strani, bomo opazili skoraj povsem ravno linijo od osi zadnjega kolesa do glave okvirja, z druge strani pa teče navidezna črta od zašiljenega zadka proti prednjemu kolesu. Upali bi si trditi, da so imeli ta 'križ' za nekakšno osnovo pri snovanju novega športnika. Sline se pocedijo še ob pogledu na križe, ročice zavore in sklopke, stopalke, zaključke krakov prednjih teleskopov . . Delov, ki jih pri drugih proizvajalcih najdemo kvečjemu na seznamu dodatne opreme, je v izobilju.

Vsi aerodinamični oklepi so izdelani iz ogljikovih vlaken. To na prvi pogled ni opazno, saj so pretežno obarvani v rdeče-belo, surovega ogljika pa so pustili le za vzorec. Kdor si želi izstopati na motociklu v popolnoma črni barvi, lahko naroči 39.960 evrov 'težko' izvedbo Oronero, ki ima iz lahkih vlaken izdelan tudi okvir (tisto, kar je sicer iz jekla), in še več tehnoloških biserov, vključno z GPS-sistemom podprto high-tech armaturko, ki prepoznava dirkališča.

Če se vrnemo k 'navadni' DB7 – z lažjim okvirjem, oklepom iz ogljika, izpušnim sistemom iz titana in lažjimi kolesnimi obroči so privarčevali pri teži, kar se občuti že, ko zajahamo sedež, še bolj pa kasneje med vožnjo. Tako lahek motocikel, pa toliko moči! ?

Če ne bi motocikel tako divje pospeševal, bi mu z lahkoto prisodil 600 kubičnih centimetrov velik agregat. Zelo odločno pospešuje iz srednjega območja vrtljajev in se na ravnini kar ne neha in ne neha vrteti. Ko je treba zmanjšati hitrost za varen vstop v ovinek, so v pomoč agresivno močne zavore, ki ubogajo na ukaz enega prsta in so z eno besedo – odlične. A težko jih je izkoristiti, ker je posoda za gorivo zelo ozka in drseča, sedež pa trd in rahlo izbočen, tako da telesu zagotavlja zelo slab oprijem.

Vso silo pri pojemku tako prevzamejo roke, pa tudi med prekladanjem med ovinki ni pravega stika motocikla z nogami in zadnjico. Težko si predstavljam, da to nekoga ne moti, ker smo podobno opazili vsi testni vozniki tistega dne. Mogoče bi bolj groba prevleka na sedežu in nedrseče nalepke na posodi za gorivo utegnile popraviti občutek, a grenak priokus vseeno ostaja . .

Napaka pri tem motociklu torej ni cena, ta pač mora biti visoka, ampak preslab stik telesa z motociklom. Vse drugo je briljantno.

Tehnološki frik lahko v DB7 zre ure in ure.

Model: Bimota DB7

Motor: Ducati 1098 Testastretta, dvovaljni, tekočinsko hlajen, 1.099 cm? , 4 ventili na valj, elektronski vbrizg goriva.

Največja moč: 118 kW (160 KM) pri 9.750/min.

Največji navor: 123 Nm pri 8.000/min.

Prenos moči: šeststopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: kombinacija rezkanega letalskega aluminija in cevastega okvirja.

Zavore: spredaj 2 koluta ? 320 mm, štiribatne radialno vpete čeljusti Brembo, radialna črpalka, zadaj kolut ? 220 mm, dvobatna zavorna čeljust.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice Marzocchi Corse RAC ? 43 mm, 120 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik Extreme Tech2T4V, 130 mm giba.

Gume: 120/70–17, 190/55–17.

Višina sedeža od tal: 800 mm.

Posoda za gorivo: 18 l.

Medosna razdalja: 1.430 mm.

Teža: 172 kg.

Zastopnik: MVD, d. o. o., Obala 18, 6320 Portorož, 040/200 005.

Prvi vtis

Videz 5/5

Silhueta, podobna GP-strojem, neverjetno lepo dodelani detajli, veliko aluminija, ogljika in v krvavo rdečo obarvanih cevi. Nekaterim se par prednjih luči zdi cenen in kot da so jih ukradli KTM-ovemu Duku.

Motor­ 5/5

Izredno močan Ducatijev dvovaljnik, ki je zaradi drugačne elektronike in izpuha pridobil kar nekaj navora v srednjem območju vrtljajev. Proti koncu grobniške ravnine še vedno pospešuje!

Udobje 1/5

Trd sedež, preozka in preveč drseča posoda za gorivo, strogo športen položaj za krmilom. Vetrna zaščita je dobra.

Cena 2/5

Debelih devet tisoč evrov dražji od osnovnega Ducatija 1098, skoraj 6.000 evrov pa od različice S. Ni malo . .

Prva ocena 4/5

Močan agregat, lahkotna vodljivost in ogromno eksotičnih elementov govorijo v prid Bimoti, a DB7 zaradi cene ostaja stroj za redke izbrance.

Matevž Hribar, foto: Željko Puščenik

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel