Italijani so znani po številnih stvareh: odličnem vinu, dobri hrani in da, tudi po prenatrpanih mestnih središčih ter seveda Vespi.
Tisti spoštovani bralci, ki ste v živo spremljali prihod in kasnejšo evolucijo ene najboljših pogruntavščin mestnega prevoza vseh časov, se boste seveda spomnili, da je po drugi svetovni vojni obubožana Evropa, predvsem pa Italija, potrebovala poceni in učinkovito prevozno sredstvo. Tako je nastala prva Vespa, nekako kot lego kocke sestavljena iz kosov, ki so ostali v letalski industriji, za pogon pa so, no, ja, uporabili kar preprost in vzdržljiv dvotaktni enovaljni motor.
Model PX, kot ga vidite na fotografijah, so uspešno prodajali vse od sedemdesetih let in ga s sorazmerno malo popravki prodali v kar treh milijonih primerkov.
Klasika je klasika in tega se pri Piaggiu zelo dobro zavedajo. Ob vedno močnejšem retro valu v motociklizmu je pravi trenutek, da so na trg poslali na vogale obklesano PX-ico z rezervnim kolesom, velikim nožnim zaganjalnikom, s štiristopenjskim menjalnikom na levi strani krmila in z dvotaktnim 125- ali 150-kubičnim zračno hlajenim enovaljnikom.
Ob ponovnem zagonu proizvodnje si niso pretirano belili glave z izboljšavami, pravzaprav so poskrbeli le za to, da je motor zdaj dovolj čist, da izpolni stroge okoljevarstvene standarde. To so dosegli z obvodom v izpuhu, ki skrbi, da gorivo popolneje zgori v izgorevalni komori. Za pravo razmerje mešanice olja in bencina skrbi črpalka, vse drugo je enako kot pred 30 ali 20 leti. Celo neposrednega vbrizga goriva nima, valj se polni z mešanico goriva in zraka tako kot včasih, prek rotacijskega ventila.
Motor ostaja stari dobri neuničljivi in enako se tudi oglaša. Ob prvem zagonu s pritiskom na gumb električnega zaganjalnika ali v starem slogu z odločno brco desne noge na vzvod nožnega zaganjalnika se prikrade nasmeh na usta. Še bolje je, ko se odpelješ. Razvajen od modernih skuterjev sem kot popoln začetnik v naglici le privil ročico plina, a Vespa se ni premaknila z mesta, le v nemarno visoke vrtljaje ji je odneslo melodijo motorja.
Nerodnost naslednjega trenutka je bila še večja, ko sem z vse prej kot ergonomsko ročico sklopke ob glasnem škrtanju menjalnika pretaknil v prvo prestavo in odpeljal z mesta. Takoj sem se spomnil prvih metrov z maminim Tomosovim 'trobrzincem' in prve izkušnje s PX-ico, ki mi jo je za en krog posodil bratranec. Naj me koklja brcne, ampak vse je isto kot takrat, ko sem prvič zajahal Vespo. Ničesar niso spremenili! Kot da bi se zapeljal v času nazaj. Ampak jim ne zamerim.
Ne, še zdaleč ni popolna. Kdor išče popolno Vespo PX, naj si kupi Vespo GTS s 300-kubičnim štiritaktnikom in z variomatom, ampak doživetje ne bo enako kot na Vespi PX!
Tisto, kar mi je med dvokolesnim pohajkovanjem po Rimu ostalo najbolj v spominu, sta igrivost in brezskrbnost v vožnji. PX je tako lahka in predvidljiva, da jo tudi na roke prestaviš, če se je treba prebiti mimo nerodno parkiranega kombija, in nadaljuješ svojo pot brez stresa.
O uporabnosti še tole: zaman boste pod sicer velikim in zelo udobnim sedežem iskali prostor za dve 'jet' čeladi, tam ob strani, nekoliko nižje spodaj levo je le rezervno kolo, prtljažni prostor pa je, kot je nekoč zapisal novinarski kolega in vespolog Matjaž Tomažič, velik za štiri trojanske krofe! Nekdo je omenil, da v ta predal pred koleni spraviš buteljko vina in odejico za piknik. Če ste romantik in z najdražjo uživata v piknikih, je to odlično prevozno sredstvo, da vas popelje na prijeten izlet.
Pa pustimo ob strani zgodovino in vse, kar so ljudje počeli na Vespah in z Vespami, ne nazadnje so z njimi prevozili cel svet, podirali hitrostne rekorde na slanem jezeru v Utahu in celo dirkali na reliju Pariz–Dakar. Tudi prebijanje skozi prometni kaos Rima je poseben podvig in tam, kjer je največja gneča, se PX počuti kot riba v vodi.
besedilo: Peter Kavčič, foto: Tovarna
Prvi vtis
Videz 5
Kaj drugega si legenda lahko še prisluži? Odlična ocena za slog, ki je večen!
Motor 3
Kako zelo smo veseli dvotaktnika, ki se oglaša kot original in je skoraj neuničljiv, da o stroških vzdrževanja ne izgubljamo besed. No, res pa je, da mu sodobnosti ne moremo pripisati.
Udobje 3
Velik sedež si zasluži velik plus, PX je tako preprosta in učinkovita, da prepriča, čeprav ni popolna.
Cena 4
Če najdete kje 30 let star original, je lahko vredna vsaj toliko kot nova. Izguba vrednosti, kaj je že to?
Prva ocena 4
To je klasika, ki je namenoma ostala zvesta izvirniku, gledano skozi sodobne tehnične rešitve, jo je čas že zdavnaj prehitel, a vseeno v svojem bistvu ostaja neponovljiva uspešnica tako kot včeraj, danes ali jutri.
Tehnični podatki: Vespa PX 150
motor: enovaljnik, dvotaktni, prisilno zračno hlajeni, 150 cm3, el. + nožni zaganjalnik.
največja moč: n. p.
največji navor: n. p.
prenos moči: 4-stopenjski menjalnik.
okvir: jeklen cevni okvir.
zavore: spredaj kolut 200 mm, zadaj boben 150 mm.
vzmetenje: spredaj enojna blažilna roka, zadaj enojni blažilnik.
gume: 3,50-10, 3,50-10.
višina sedeža: 810 mm.
posoda za gorivo: 8 l.
medosna razdalja: 1.260 mm.
teža: 112 kg.
cena: 3.463 €
zastopnik: PVG, d. o. o. Koper, 05/625 01 50, www.pvg.si.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja