Uravnoteženost je nekaj, na kar morda ne pomislimo pogostokrat, a je zelo pomembno in predvsem povsod okoli nas, v naravi, v življenju in seveda tudi v nas samih. Ko človeku uspe narediti stroj, ki predstavlja uravnoteženost vsega, kar prinaša, lahko rečemo, da mu je uspelo.
Že ko sem novembra na salonu EICMA v Milanu prvič zagledal Africo Twin Adventure Sports in tudi sedel nanjo, sem vedel, da je to motocikel, za katerega komaj čakam, da se z njim zapeljem. Ko se je narava letos nenadoma zbudila iz presenetljivo dolgega zimskega spanca, je prišel tudi čas, da zajaham novo Africo Twin, ki so jo naredili za velika avanturistična potovanja. Za 20 milimetrov izdatnejši hod vzmetenja ji poveča tudi oddaljenost motorja od tal, in ne samo izboljša blaženje neravnin na slabih cestah ali makadamu oziroma terenu. Sedež je sicer narejen z dveh delov, po vzoru reli specialk za Dakar pa je raven in zato bolj primeren za vožnjo zunaj urejenih cest. Široko krmilo je postavljeno višje in bližje vozniku, kar prinaša izjemno dober nevtralen položaj telesa; zato je občutek na Africi Twin Adventure Sports izredno uravnotežen in neutrujajoč ter primeren tako za vožnjo po cesti kot zunaj nje. Večja posoda za gorivo (dodatnih pet litrov prostornine) prinaša kar 500 kilometrov dosega in ob večjem vetrobranu precej boljšo vetrno zaščito.
Motocikel je tudi zato velik in udoben. Ko sediš na njem ali ko ga opazuješ z razdalje, vzbuja zelo markanten vtis. Pomemben del k res dodelanemu videzu prinašajo tudi klasična Hondina barvna kombinacija, ki je ob zlatih kolesnih obročih z naperami in dodatno cevno zaščito motorja ter veliki posodi za gorivo zvesta naslednica izvirnega modela Africe Twin.
Vrstni dvovaljnik z 998 kubičnimi centimetri prostornine zmore 95 'konjev' in 99 njutonmetrov navora, kar je dovolj za dinamično vožnjo po cesti in več kot dovolj, ko je pod kolesi pesek. Uravnoteženo delovanje celotnega motocikla se čuti na vsakršni podlagi in v vsakršnem okolju. Ali je to mesto, avtocesta, zavita podeželska cesta ali celo makadam, vedno se izkaže z zanesljivostjo in mirnostjo. Zavore so zelo dobre in z natančnim občutkom na ročici. Prav tako natančno je vodenje motocikla na gumah, ki so ozke, a odličen kompromis za 70 odstotkov asfalta in 30 makadama. Vse to se pozna tudi pri vodljivosti, ki je zaradi 21-palčnega kolesa spredaj izredno lahkotna. Za resnejše avanture bi jo sam preobul v gume z bolj grobim profilom. Svoje meje Honda doseže, ko namesto dinamične vožnje voznik od nje zahteva športno vožnjo. Govorim o ekstremu, ne o moto turi, na kateri sproščeno uživaš in ni tvoj cilj, da boš v najkrajšem mogočem času pripeljal na vrh serpentin ali v rekordnem času namočil noge v jadranskem morju. Ne, za to imajo pri Hondi drugačne modele. Ko si želiš udobja na dolgi celodnevni turi ali celo večdnevnem potovanju, pa govorimo o svetu, kjer se uravnoteženost Africe Twin pokaže v vsem sijaju. Za tako potovanje vzmetenje ni premehko, ampak ravno pravšnje. To isto vzmetenje te zanesljivo pripelje tako po asfaltu kot čez razrit kolovoz varno do cilja. To je glavni del zgodbe. Povsem mimo elektronike in nadzora, ki ga ta prinaša, pa niso mogli. Zdaj je ročica plina z vbrizgom goriva povezana elektronsko in deluje dobro, brez zamika ali cukanja. Zelo domiselno so se lotili tudi sistema nadzora proti zdrsu zadnjega kolesa, ki ga lahko kar med vožnjo s pritiskom na gumb določaš sproti in prilagajaš oprijem voznim razmeram. Stopnja sedem zelo hitro vklopi sistem, kar je odlično za spolzko cestišče, položaj na enki pa dopušča nadzorovana drsenja skozi ovinke po makadamu ali plezanje prek ovir na terenu. Žal se ga popolnoma izklopiti takole spotoma ne da, poleg tega pa še vedno preostro odvzame moč motorju, ko prideš recimo z asfalta na makadam. Da se motorju povrne moč, je treba spustiti ročico plina in z občutkom nadaljevati. To je še zlasti izrazito v višjih stopnjah. Za uživanje na terenu ali makadamu je tako obvezno, da nastaviš nadzor proti zdrsu na položaj ena.
In za konec še beseda o vprašanju višine sedeža. Kolega, ki se mi je pridružil na krajši vožnji s svojim motociklom, je s strahospoštovanjem opazoval zajetne mere motocikla. Ja, res je, višina sedeža z 900 milimetri višine od tal je kar zajeten zalogaj, ampak za motorista z izkušnjami, ki ve, kako se vozi tudi visoke motocikle, to ni ovira. Africa Twin Adventure Sports je zato za tiste motoriste in motoristke, ki vedo, kako se vozi velike motocikle, in ki jih ne zagrabi panika, ko pred semaforjem ne dosežejo z obema nogama tal. Sam je ne bi imel nastavljene prav nič drugače, kot so jo pripeljali iz Hondine tovarne na Japonskem. Za malenkost pod 15 tisočaki je izredno dober paket, na katerem se bosta udobno peljala tudi dva ne glede na to, kakšno podlago avantura prinese pod kolesa.