Vsestranska uporabnost je največji adut tega novega BMW-jevega motocikla, s katerim je ta znamka vstopila v zgornji srednji razred športno potovalnega motociklizma. Čeprav sodi v družino motociklov adventure, je njegov pravi element asfaltna cesta. Bolj ko je zavita, dlje ko pelje, bolje je.
Prvi vtis, ko sem nanj presedlal z velikega BMW-ja R 1250 RS, je bil zelo nenavaden. Potreboval sem kar nekaj kilometrov, da sem se ga privadil. Sprva tudi zato nisem čutil pretiranega navdušenja. Deloval je korektno, skorajda majhen, zelo lahek, a to je tudi to. Šele kasneje, ko sem se odpeljal na malce daljši izlet, mi je iz kilometra v kilometer postajal bolj všeč. Na njem sem sedel dobro, všeč sta mi bila vetrna zaščita ter pokončen in sproščen položaj za širokim krmilom.
Vsem, ki so malo nižje rasti ali ki nimajo veliko izkušenj, pa bo všeč nezahtevnost v vožnji, saj tudi pri dinamični vožnji prelaganje med ovinki poteka sila nezahtevno in predvidljivo. Poleg dobro naštudirane ciklistike, za katero je zaslužna tudi ugodna masa celotnega motocikla. S polnim tankom namreč tehta 219 kilogramov. Motocikel mirno in lepo sledi liniji. Še več. Zelo dobro se na njem peljeta tudi dva. Zato bo tale BMW, če ravno ne mislite investirati gore denarja v kak bolj potovalni motocikel, vsaj za izlet ob koncu tedna zelo lepo opravil svojo nalogo.
Všeč mi je bilo, ker sem ga lahko uporabil čisto za vse poti in priložnosti. Med potjo v službo me ni utrujal, skozi mestno gnečo se je lepo prebijal, saj ni ne preširok ne težak. Je zelo okreten na majhnem prostoru in lahek za manevriranje med avtomobili. Tudi na avtocesti na njem ni preveč pihalo. Po odmerek dnevne sreče in svobode sem se pa odpravil na bližnje ovinke, kjer sem si dal malce duška z bolj dinamično vožnjo.
Tako lahko zapišem, da je F 900 XR dobra kombinacija športnosti in zmogljivosti z dovolj udobja. Športni značaj mu omogočajo dobre vozne lastnosti in močan motor, ki želi, da ga priganjaš v visoke vrtljaje. Takrat zelo hitro in natančno reže skozi ovinke. Zaradi pokončnega položaja za krmilom je nadzor dober tudi, ko sem z njim v supermoto slogu nizal ovinke. Pri tem ne morem mimo ene dobre in ene slabe stvari.
Dobra je sistemska varnost. Številne novosti zagotavljajo užitek v vožnji in dajejo pomirjajoč občutek, saj sistem za nadzor nad zaviranjem (Dynamic Brake Control DBC) in stopenjska nastavitev navora motorja zagotavljata večjo varnost, kadar je treba nujno nenadno zavirati in nenadno odvzeti plin, pa tudi pri hitrem prestavljanju v nižjo prestavo. Elektronika lepo nadzoruje oprijem prednjega in zadnjega kolesa. Odlično!
Tisto, kar mi ni bilo všeč, pa je menjalnik, natančneje, delovanje pomočnika pri pretikanju ali quickshifterja. Do 4000 vrtljajev je trd in ne ravno v ponos BMW-jevemu razvojnemu oddelku. Ko pa se motor zvrti prek polovice digitalne skale na velikem TFT-zaslonu, pa deluje brez pripomb. Zato sem za sproščeno, turistično vožnjo med pretikanjem v višjo in nižjo prestavo raje posegal po ročici sklopke.
Še beseda o novi prednji podobi in učinkovitosti žarometov. Všeč mi je videz, ki spominja na večjega brata S 1000 XR. Takoj veš, v katero družino sodi. Prilagodljivi LED-žarometi svetijo dobro in poskrbijo za maksimalno varnost, saj med vožnjo svetijo v ovinek. To je velika in pomembna novost v tem razredu.
Ta razred je tudi finančno zelo občutljiv in s ceno 11.590 evrov za osnovni model je to dober nakup. Kako in koliko si ga bo vsak opremil, pa je odvisno od želja in debeline denarnice. To je potem že druga zgodba. Tak testni motocikel stane malenkost čez 14 tisočakov, kar pa ni več tako finančno ugodno. Ne glede na vse pa lahko poudarim še (finančno) ugodno lastnost.
Poraba goriva je na testu znašala malenkost čez štiri litre, kar ob polnem tanku pomeni doseg 250 kilometrov. Točno to tudi veliko pove o značaju motocikla. Je avanturist, ampak za malenkost krajše razdalje, kot so recimo njegovi bratje z bokserskimi motorji iz družine GS.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol