Pri dvotaktnih motorjih za enduro že vsaj zadnjih 10 let kraljujejo 300-kubični stroji. Sploh ko govorimo o ekstremnem enduru. A te specialke so vseeno zahtevne za vožnjo in jih ne smemo podcenjevati, zlasti če v enduro šele vstopamo. Alternativo predstavlja 250-kubični razred z dvotaktnim motorjem.
Husqvarna TE 250i z vbrizgom goriva me je zelo prijetno presenetila in mi postavila vprašanje, ali so tristotaki dobili nevarno konkurenco? Motor je pravi biser, odlična kombinacija moči, navora in teže. Tak motocikel sem sicer vozil lani ob predstavitvi, a le na kratko, tokrat sem lahko bolj poglobljeno analiziral, kako se obnaša v različnih pogojih in na mojem običajnem terenu, kjer testiram enduro motocikle. Izdelava je tiptop, kakovostna, z najboljšimi komponentami, ki so ta hip na voljo.
Položaj za krmilom je sproščen in primeren za voznike vseh velikosti. Dobro so ujeli razmerje med stopalkami, krmilom in sedežem. A srce tega motocikla je njegov dvotaktni, 250-kubični motor. Všeč mi je, ker lahko v ločeno posodo vliješ olje, v tank pa čisti bencin, elektronika pa potem naredi svoje in meša razmerje, ki je pravo za pogoje, v katerih deluje motor v vsakem trenutku. Tako je tudi izpuh okolju prijaznejši.
Motor podaja moč za to prostornino izredno lepo, zvezno, brez nenadnega divjanja, ko pride v višje območje motornih vrtljajev. Na terenu to pomeni, da večino časa lahko prevozi v tretji prestavi po poteh, kjer se vozi ritmično in tekoče. Prestavna razmerja so dobro izračunana in prvo prestavo potrebuješ res le za zelo strme klance ali takrat, ko je za preskok prek ovire potrebna vsa moč, da dobesedno eksplodira prek ovire.
V drugi sem jo vozil po zelo tehničnem terenu, kjer je bilo veliko plezanja prek skal in zelo strmih in kratkih klancev. Tu se spet izkaže dober navor, ki brez težav povleče motocikel v strmino iz nizkih vrtljajev. Zanimalo me je tudi, kako se pozna 50 kubičnih centimetrov manj v primerjavi z izredno priljubljeno TE 300i in priznam, da me 250-kubični motor ni razočaral. Ko do konca odpreš plin, ni heca, motor gre, in to zelo dobro.
Z lahkoto se vrti, lepo zapoje in le v zares ekstremno strmih in dolgih klancih je iz tretje potem treba prestaviti v drugo prestavo. Sam značaj motorja je za uporabnika boj prijazen, manj utrujajoč kot pri tristotki. Zato z zanesljivostjo trdim, da se lahko po tehničnem terenu in po zavitih poteh peljem celo hitreje in bolj natančno. Motocikel v rokah deluje igrivo, zelo lahkotno in meni, kot ljubiteljskemu endurašu, omogoča, da se peljem bolj pravilno, natančno in med vožnjo delam manj napak.
Okvir in vzmetenje dobro sodelujeta. Sprednje in zadnje vzmetenje je prvovrstno, za enduro zelo lepo nastavljeno in ponuja dobro razmerje za tehnične odseke kot tudi za hitre makadame ali kolovoze. Ko v tretji ali četrti prestavi kot skalpel natančno režeš skozi ovinek in z lahkoto spreminjaš smer, me je TE 250i osupnila.
Za klasični enduro je tole izredno dobra kombinacija, ki je praktično brez stroškov vzdrževanja, saj je dvotaktna tehnologija kljub sodobnim rešitvam in tehnologiji še vedno izredno preprosta. Menim, da je za večino uporabnikov moči dovolj, ne smem pa zanemariti dejstva, da je kot paket odlična za učenje pravilne tehnike vožnje.
Ker me je tako navdušila z lahkotnostjo, sem se z njo poigraval tudi tam, kjer se običajno vozim s trial motorjem, in vse skupaj prevozil brez težav. Igrača sicer ponuja vrhunske užitke in ni poceni, redna cena znaša 10.199 evrov.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol