Navdušil bi lahko novo generacijo motoristov

16. 7. 2020 | Peter Kavčič
Deli

Elektromobilnost na dveh kolesih ne hiti naprej s takšnim tempom kot mnogo bogatejša avtomobilistična industrija. No, počasi pa le prikaplja kakšna novost, ki je zanimiva. NIU NQi N Sport je že tak primer.

Spomini, ko sem kot 15-letnik 'šraufal' Tomosa, so še kako živi. Še danes se spomnim, kako v temi odviti in spihati 'dizo'. Dobro, potem si malce dišal po bencinu, ampak to nas ni preveč motilo. Imam pa občutek, da bodo prihodnje generacije mulcev in vseh, ki se bodo naokoli podili s skuterji in podobnimi dvokolesniki, bolj kot bencinske črpalke iskali šuko vtičnice.

NIU NQi Sport z enim polnjenjem, za katero potrebuje 7 ur, doseže dobrih 50 kilometrov mešane vožnje. V mislih imam mesto, cesto in tudi nekaj klanca. Predvsem klanec je tisti, ki zelo pospeši, da prikazovalnik nivoja elektrike v bateriji začne zelo hitro padati. To je za vsakodnevno uporabo dovolj, sploh če lahko skuter vsako noč v garaži lepo priključiš na električno omrežje. Tovarna sicer navaja med 50 in 80 kilometri dosega.

Med vožnjo je zelo dobrodošlo, da lahko voznik izbira med tremi programi. Prvi je omejen do 25km/h in je najbolj varčen, potem je drugi program, kjer skuter doseže 35 km/h, pri tretjem, recimo mu športen oziroma brez omejitev, pa je hitrost omejena na zakonskih 45 km/h.

Pospeški so v programu dve in tri zelo dobri. No, s preklopom na program 1, kjer se lahko pelješ 25 km/h, tudi poraba energije močno pade, tako da jim verjamemo, da se da s to hitrostjo pripeljati tudi 80 kilometrov daleč. V tej verziji seveda ne potrebujete izpita za moped, ampak je dovolj že kolesarski izpit, saj je vozilo registrirano za uporabo na kolesarskih cestah.

NIU NQi med vožnjo deluje zelo tiho, brez mehanskih zvokov, tako da se sliši le piš vetra. Elektromotor je vgrajen v zadnjem kolesu, kar pa presenetljivo ne vpliva negativno na vozne lastnosti. Ker je baterija skrita pod nogami, je tudi težišče ugodno in sama vožnja z njim zelo lahkotna ter nezahtevna. Spredaj in zadaj za varno ustavljanje skrbita kolutni zavori.

Sama izdelava ni presežek tehnologije, a vseeno zadostuje današnjim sodobnim standardom zahtevnega potrošnika. Cena bi lahko bila za malenkost bolj ugodna, saj brez eko subvencije (500 EUR) znaša 2.899 evrov. Res pa je, da stroškov vzdrževanja praktično ni. Ni olja, ni bencina, ni mazanja, le kabel v vtičnico in se voziš.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol