V senci borovca pred restavracijo nekje na obali si zapenjam čelado, ko se v velikem terenskem avtu mimo pripelje gospod v zrelih letih. Ustavi, odpre okno, sname klasična očala Ray Ban in občudujoče izusti: »Mater je lep!« Mislil je na motocikel. BMW R 18 Classic.
Ni bil edini. Tale bavarski bombnik se je izkazal za lovilca pogledov in kot predmet občudovanja predvsem možakarjev v zrelih letih. Hm? Morda jih je navdušila dolga razpotegnjena linija tega retro kruzerja, morda obilje kroma ali pa ogromen bokserski dvovaljnik?
Ta je nekaj posebnega. Je najmočnejši bokserski dvovaljnik, vgrajen v serijski motocikel. Sicer klasične zasnove, torej s krmiljenjem ventilov prek para odmičnih gredi na valj, ima vzornika v motorju modela R 5 iz leta 1936. Pri BMW-ju so ga poimenovali Big Boxer, in to ne brez razloga: ponaša se s prostornino 1802 kubičnih centimetrov, zmore 91 'konjev' in ima tovornjakarski navor 158 njutonmetrov pri 3000 vrtljajih v minuti. Tehta 110,8 kilograma.
Lanske jeseni, ko smo okušali BMW-jevo retro kruzersko novost R 18, sem zapisal, da je presenetljivo vozen, kakovostno izdelan, da ima tradicijo, karizmo in zgodbo ter da modelna različica First Edition ni vse, saj Bavarci obljubljajo še kakšno presenečenje. To presenečenje sliši na ime Classic. Ta je sedaj pred nami.
V primerjavi z osnovnim modelom z bogatejšo opremo: s sprednjim vetrnim ščitom, z bočnima torbama, z drugačnima izpuhoma, z več kroma, z nožnimi oporami namesto stopalk, s sedežem za sopotnika(co) ter s prestavnim mehanizmom po principu peta-prsti. To je stara šola prestavljanja, ki je morda mlajšim motoristom neznana. Sistem deluje po principu prestavljanja s prsti in peto. S prsti prestavljaš navzdol, s peto navzgor. Dopolnilo k lepo ujeti klasični zgodbi, ki nekoliko diši po tisti z one strani Atlantika.
V sodobnost ujeta preteklost
Motor brunda v treh opcijah delovanja: Rain, Roll in Rock, ki jih s tipko na levi strani krmila voznik lahko spreminja tudi med vožnjo. Ko ga zaženem, rukne, horizontalno postavljena bata v bližini motocikla povzročata tresenje tal. Pri vožnji z dežno opcijo je odzivnost motorja zmernejša, ne deluje s polnimi pljuči. Način Roll je optimiziran za vsestransko vožnjo, Rock pa omogoča izkoristiti moč motorja in njegovo ostro odzivnost v celoti.
V standardno opremo sodita še sistema ASC (Automatic Stability Control) in MSR, ki preprečuje zdrsavanje zadnjega kolesa, recimo pri preostrem prestavljanju navzdol. Prenos moči na zadnje kolo je izpeljan prek lepo vidne kardanske gredi, ki je tako kot pri BMW-jih modelih iz preteklosti nezaščiteno izpostavljena.
Pri načrtovanju R 18 snovalci niso iskali vzorov samo pri videzu in motorju, temveč tudi pri konstrukciji jeklenega okvirja in klasičnih tehničnih rešitvah, uporabljenih pri vzmetenju modela R 5, seveda v skladu s sodobnostjo. Za stabilnost sprednjega dela motocikla skrbijo teleskopske vilice premera 49 milimetrov, zadaj pa blažilnik, skrit pod sedež. Elektronskih pomagal pri nastavitvah seveda ni, saj ne sodijo v kontekst motocikla. Posebno za R 18 so Nemci razvili nov zavorni komplet, spredaj tako dvojno kolutno zavoro s štirimi bati, zadaj zavorni kolut. Zavore ob stisku sprednje ročice delujejo integralno, torej z istočasno porazdelitvijo zavornega učinka spredaj in zadaj.
Podobno je s svetili. Tako sprednji žaromet kot smerni kazalci so LED-zasnove, dvojna zadnja luč je vkomponirana v središče zadnjih smernikov. Celoten dizajn R 18 z obiljem kroma in črne barve spominja na starejše vzornike, od kapljičaste oblike posode za gorivo do vetrnega ščita. Pri BMW–ju so pozornost posvetili tudi najmanjšim detajlom, denimo tradicionalni dvojni beli črti obrobe posode za gorivo.
Kot odgovor ameriški in italijanski konkurenci je v notranjosti tradicionalnega okroglega števca z analogno številčnico in ostalimi digitalnimi podatki (izbrani način delovanja, prevoženi kilometri, dnevni kilometri, čas, vrtljaji, povprečna poraba ...) na spodnjem koncu zapisano Berlin Built. Izdelano v Berlinu. Naj se ve.